Pogosta vprašanja

Čas odmora med dnevnim delom se všteva v delovni čas in je plačan.
Med delom ima študent, ki dela polni delovni čas (8 ur), pravico do odmora, ki traja 30 minut.
Študent, ki dela krajši delovni čas (vendar najmanj 4 ure na dan) ima pravico do odmora v sorazmerju s časom, preživetim na delu.

Podjetja in organizacije, ki si pri opravljanju dejavnosti pomagate s študenti, morate poskrbeti za njihovo varnost in zdravje pri delu. V skladu z oceno tveganja za posamezno delovno mesto je treba študentu zagotoviti vsa zaščitna sredstva (delovno obleko, rokavice, glušnike ...) za varno opravljanje del.

Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu je sestavljeno iz dveh delov:

Teoretični del, ki se lahko opravlja tudi izven delovnega mesta, vendar ga mora izvajati za to pooblaščena oseba (varnostni inženir v podjetju oz. strokovni delavec ali pogodbeni izvajalec).
Praktični del usposabljanja mora biti prilagojen posebnostim delovnega mesta, zato se izvaja izključno na delovnem mestu. Potek praktičnega dela pripravi varnostni inženir, strokovni delavec v podjetju ali pogodbeni izvajalec.

Odgovornost za izobraževanje o higieni živil se prenese na nosilca živilske dejavnosti. Le ta mora imeti načrt izobraževanja svojih zaposlenih. Odločitev, ali izobraževanje izvaja nosilec živilske dejavnosti oz. imenovana odgovorna oseba za notranji nadzor, ali se izobraževanje prepusti zunanji strokovni organizaciji, je na strani podjetja.

Obseg pregleda in preiskav je obvezen za delo na vsakem delovnem mestu.

Glede na to, da je obseg pregleda in preiskav od 1. do 5. točke enak pregledu, ki ga študentom zagotavlja program preventivnega zdravstvenega varstva študentov, za dela na delovnih mestih, kjer delavcem ne preti posebna nevarnost za zdravje, in na delovnih mestih, kjer ni posebnih tveganj, zadošča zdravniško potrdilo, ki ga študent pridobi na podlagi opravljenega pregleda iz programa preventivnega zdravstvenega varstva študentov, ob pogoju, da je bil pregledan v obdobju, ki ne sme biti daljše od petih let.
Kadar pa ocena tveganja za določeno delovno mesto pokaže nevarnost izpostavljenosti delavcev posebnim tveganjem pri delu, pa mora delodajalec, ki nudi delo delavcu – študentu zagotoviti pregled v celotnem obsegu iz 6. člena pravilnika, in sicer pri pooblaščenem zdravniku, specialistu medicine dela in v rokih, ki jih določa izjava o varnosti za posamezno delovno mesto.

Predhodni zdravstveni pregled za študente, ki pri delodajalcu opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic, je obvezen:

kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu,
če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom,
kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi.

Vse navedeno velja tudi za dijake. Dodatne informacije.

Prispevek za poškodbo pri delu in poklicno bolezen (v višini 0,53 %), plačajo študentu delodajalci.
Celotno administracijo in vse prispevke za delodajalce ureja študentski servis.
Na podlagi tega prispevka, študent ne prejme odškodnine, saj gre za prispevek, ki se plačuje za dodatno tveganje pri opravljanju dela.
Iz naslova plačevanja tega prispevka so študenti upravičeni do zdravstvenih storitev, ki so posledica poškodb pri delu in poklicnih bolezni.

Osebe mlajše od 18 let, delavke v času nosečnosti in starševstva, nadur ne smejo opravljati in lahko delajo največ 8 ur/dan.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da:

Polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur/teden.
Nadurno delo lahko traja največ 8 ur/teden, največ 20 ur/mesec in največ 170 ur/leto. Delovni dan lahko traja največ 10 ur.
Zaradi narave ali organizacije dela ali potreb je delovni čas lahko neenakomerno razporejen. Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi polnega delovnega časa, delovni čas ne sme trajati več kot 56 ur na teden. Določba o prepovedi dela preko polnega delovnega časa velja tudi v primeru neenakomerne razporeditve ali prerazporeditve delovnega časa.

Plačilo za nadurno delo študenta ni zakonsko določeno.

V izogib nesporazumom predlagamo, da se o višini plačila s študentom dogovorite že pred izvajanjem nadurnega dela.

Za študente zakonodaja ne predvideva povračila stroškov za malico, prevoz na delo, kilometrine ali dnevnic.
Če podjetje študentu želi povrniti stroške prevoza, to stori tako, da se znesek prevoza pretvori v ure in urno postavko.
Podjetje študentu ni dolžno povrniti stroškov prevoza lahko pa jih študent uveljavi sam za zmanjšanje davčne osnove ob oddaji dohodninske napovedi.

Zakon o delovnih razmerjih določa, da delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti:

ne sme delati ponoči med 22. uro in 6. uro naslednjega dne,
v primerih opravljanja dela s področja kulturne, umetniške, športne in oglaševalne dejavnosti pa med 24. in 4. uro naslednjega dne.
Za študente, ki so starejši od 18 let, te omejitve ni.

V primeru, da je študent mlajši od 18 let velja:

Ne sme prodajati tobačnih izdelkov.
Če opravlja delo vsaj 4,5 ure na dan, ima pravico do odmora za malico 30 minut.
Ne sme opravljati nadur. Dela lahko največ 8 ur na dan in 40 ur na teden.
Nočno delo za mladoletne ni dovoljeno. To pomeni, da ima med 22. in 6. uro naslednjega dne pravico do počitka oz. ne sme delati. Med dvema delovnima dnevoma ima pravico do počitka 12 ur, ter do tedenskega počitka 48 ur.
Opravljati ne sme nobenih del, kjer so povečana tveganja za nesreče in nevarna dela. To so na primer: delo na višini, dvigovanje bremen, delo na izjemnem mrazu, vročini, ob hrupu ali vibracijah, izpostavljanje sevanjem.

Prijava nezgode: Če se je zgodila nesreča na delovnem mestu, je potrebno le to takoj javiti neposrednemu vodji, delodajalcu. Delodajalec mora poskrbeti, da se nezgoda prijavi Inšpekciji RS za delo, si takoj ogledati mesto nezgode in izpolniti prijavo nezgode pri delu na obrazcu ER 8 (objavljen na spletni strani Inšpektorata RS za delo).
Obisk zdravnika: Zdravljenje in predlog za oceno invalidnosti pri invalidski komisiji.
Izpolnitev vloge in uveljavljanje pravic na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje:

Potrebna dokumentacija, ki jo zahteva ZPIZ:

potrjena prijava o nesreči oz. nezgodi pri delu,
potrdilo o plačanem prispevku s strani študentskega servisa,
ocena invalidnosti s strani osebnega zdravnika.

Vse o dohodnini, ki se nanaša na delo študentov, si preberite tukaj

Zakon o delovnih razmerjih določa, da je delavec (v tem primeru študent), ki na delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz hude malomarnosti povzroči škodo podjetju, le-to dolžan povrniti.